“Prepustil sem se življenju, ki se je igralo z menoj in me je oblikovalo po svoje, tridimenzionalno, zato sem ga ljubil – do Roba.” (Veno Pilon, Na robu)

Letos smo izvedli že četrti projektni dan, tokrat v precej drugačni obliki in na daljavo. Naslovili smo ga Veno Pilon in njegov čas. Z izborom teme smo se poklonili rojaku, po katerem se imenuje naša šola in tako obeležili 50-letnico njegove smrti.

Veno Pilon v posvetilu k svoji knjigi Na robu pravi, da je spomine na svoje življenje razvrstil in povezal v mozaik, v katerem je spoznal svoj obraz. Z raziskovanjem smo na projektnem dnevu odstirali tako skrivnosti njegove kot svoje podobe. Delo skupin, v katerih so sodelovali dijaki od 1. do 4. letnika obeh programov v heterogenih skupinah, vam predstavljamo v video mozaiku.

Ostala gradiva:

6. Možgani so plastični, a niso iz plastike (Barbara Cigoj Drobnič, Sonja Marušič in Mojca Krapež: Celotna PPT predstavitev

7. Podoba roke (Mateja Ceket Odar, Iris Plešnar in Alenka Vidmar): Opis delavnice

Dijaki so po teoretičnem delu delavnice Podoba roke sami narisali portret na temo ekspresionizem v literaturi in Pilonovem slikarstvu, ki ne reprezentira le zunanjega videza, ampak tudi notranjost človeka in njegov značaj. Fizionomijo človeka so podredili značajskim lastnostim portretiranca in tako kot ekspresionistični likovni umetniki deformirali dele telesa. Skušali so predstaviti čustva, njihovo videnje in odnos do portretiranca, kar jim je tudi zelo dobro uspelo.

Nekateri so izdelali avtoportret, drugi portret svojega prijatelja ali pa domišljijski portret. Tehnike so različne, od oglja, svinčnika, flomastrov do barvic. Nekateri so svoja čustva, ki so jih predstavili skozi risbo, podkrepili s svetlo-temnim kontrastom, drugi pa so risbe obogatili z barvami.

Ob končnih izdelkih dijakov lahko vidimo, da so se prav tako kot ekspresionisti trudili večplastno razmišljati o človeku, ki so ga portretirali in tako izpostavili najrazličnejša čustva in stanja, ki jih čutijo do portretirancev, sebe in sveta. Portreti so zgovorni; nekateri premišljujoči, zaskrbljeni, prestrašeni, negotovi, drugi veseli, pomirjeni, polni upanja in hrepenenja. Nastalo pa je tudi nekaj literarnih ekspresionističnih podob, ki skušajo zajeti občutenje nemira in stiske posameznika v svetu.

10. “Če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga!” (Špela Jelerčič Bučinel): Recept za bombetke

20. Duševne motnje v Pilonovem času in danes (Bernard Bratina, Jasna Budanović Jerončič in Maja Terbižan): Celotna PPT predstavitev

21. PIlonova likovna dela kot iztočnica za ustavrjanje besedil v angleščini (Tatjana Batagelj, Magdalena Božič in Katarina Poljšak): Izdelki dijakov

 

Share on FacebookShare on Google+