V zadnjem tednu pred prazniki so naši dijaki delili praznično vzdušje z varovanci Doma starejših občanov Ajdovščina. Prvi letniki gimnazije so pod mentorstvom prof. Nataše Fratnike Kobe pripravili pester glasbeni program, v petek pa so Dom obiskali tudi dijaki drugega letnika gimanzije. Namesto razredne ure so čas preživeli takole…
V petek, 21. decembra 2018, smo dijaki drugih letnikov gimnazijskega programa obiskali Dom starejših občanov v Ajdovščini. To je bilo naše prvo medgeneracijsko druženje v tem šolskem letu. Med starejše smo prinesli mladostno zagnanost, osebju pa priskočili na pomoč pri okrasitvi Doma.
Po prihodu smo se razdelili v tri skupine in vsak je poprijel za eno izmed aktivnosti. Nekateri so odšli v kuhinjo, kjer so pekli piškote in okusno pito, drugi so postavljali jaslice, ostali pa smo se trudili z okrasitvijo božične smrečice, ki sedaj prinaša duh božiča in novega leta. Ob delu so nas spremljali zvoki harmonike, ki jih je mojstrsko ubiral četrtošolec Matija Stibilj. Po dobrih dveh urah se je prostor prepojil z vabljivimi dišavami toplih piškotov in skutine pite. Oboje smo razdelili med stanovalce Doma ter se ob tem seveda tudi sami posladkali.
Med naloge tega dne je sodila tudi predaja voščilnic, ki smo jih pripravili med poukom preteklega dne. Zato smo se odpravili po hodnikih, čajnih kuhinjah in sobah ter našim gostiteljem voščili srečne praznike, smeha in radosti. Nasmeh na obraz mi je narisala presenečena gospa, ko sem ji izročila voščilnico, saj se je mojega obiska in voščila iskreno razveselila. Z njo sem malce poklepetala in namenila mi je nekaj prijaznih ter spodbudnih besed. Med drugim mi je tudi povedala anekdoto iz svojega življenja in spoznala sem, da kljub visoki starosti še vedno izžareva mladostno veselje ter življenjsko radost. S stiskom roke in iskricami v očeh mi je dala čutiti, da ji je moj obisk veliko pomenil.
Po končanem dnevu sem se počutila predvsem koristno, saj sem videla, da se je rezultat našega dela kazal v toplem in prisrčnem vzdušju. Menim, da so dnevi, kot je bil ta, pomembni za obe generaciji. S skupnimi močmi ter ob spoznavanju različnih življenjskih zgodb se oboji bogatimo in zorimo.
Živa Ceket, 2. b