V sredo, 19. decembra 2018, smo dijaki 1. b in 2. b sooblikovali štiri, prav posebne, učne ure angleščine. Raziskovalka kulturne dediščine, dr. Jasna Fakin Bajec, in naša profesorica, mag. Melita Lemut Bajec, sta nam na drugačen, zanimiv način predstavili pomen kulturne dediščine za nas kot posameznike in za naš narod.
Začeli smo z nekaj dejstvi in razlagami o tem, kaj je kulturna dediščina. Sama nisem prav dobro vedela, kaj naj si predstavljam pod to besedno zvezo. O slovenski kulturni dediščini sem razmišljala kot o znamenitostih naše države, ki so uvrščene na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. Nisem pa vedela, da sodijo sem tudi naši državni simboli, pomembni pretekli dogodki ter seveda naš jezik.
Poleg snovne obstaja tudi nesnovna kulturna dediščina, ki je sicer ne moremo prijeti ali otipati, je pa prav tako zelo pomembna in nanjo ne smemo pozabiti ali je zanemariti. Kakšen vpliv sploh ima name in kako me opredeljuje? Zdaj vem, da prav zaradi nje živim v svetu, kot ga poznam. Iz izročila svojih prednikov se lahko učim o preteklosti in tako bolje razumem sedanjost. Morda lahko celo predvidim, kakšna bo moja prihodnost.
Mislim, da sem se o kulturni dediščini s takim pristopom veliko naučila. Pouk namreč ni potekal kot po navadi. Učne ure so temeljile na medsebojnem sodelovanju in aktivnem vključevanju v pouk. To je nam, dijakom, dalo možnost, da smo do določenih zaključkov in spoznanj prišli sami ter se o njih pogovorili s profesorico, gospo Jasno ter sošolci. Znanje, ki ga pridobiš sam, je trajnejše in bolj osmišljeno kot tisto, ki je napisano na tabli in ga posreduje le učitelj.
Najpomembnejše spoznanje pa je, da predstavlja kulturna dediščina velik del moje identitete. Ponosna sem na zapuščino svojih prednikov, na svojo preteklost, pa tudi na kulturo, ki jo ustvarja moja generacija. Čeprav se včasih zdi, da se po svetu dogajajo same grozote, ki niso vredne zapisa v narodovo zgodovino, mislim, da je ves ta zapleten klopčič dogodkov pomemben za narodov in posameznikov (lepši) jutri.
Tanaja Odar, 2. b
Obenem ste lepo vabljeni v Lavričevo knjižnico na ogled razstave, s katero smo okronali naše teoretično znanje. Medenjake, ki tudi sestavljajo del kulturne dediščine, smo morali na inovativen način zaviti, kar nam je prav lepo uspelo.