V sredo, 14. 11. 2018, smo se nekateri dijaki 4. B razreda ob 7.10 odpravili v Nemčijo, z namenom, da bi se udeležili konference, ki jo je organiziral inštitut EMBL v Heidelbergu. Med potjo smo se ustavili še v Münchnu, kjer nam je bivši dijak naše šole, Miha Černetič, razkazal Institut Maxa Plancka. Nato smo se odpravili še na ogled astronomskega centra “ESO Supernova Planatarium & Visitor Center”, kjer smo izvedeli veliko zanimivih dejstev s področja fizike in astronomije. Izkušnja se nam je zelo vtisnila v spomin, saj nam je Miha znanost prikazal na drugačen, interaktiven način.
V popoldanskih urah smo nadeljevali vožnjo do našega hostla Steffis, kamor smo prispeli okrog devetih zvečer. Naslednji dan smo se po zajtrku odpravili v središče Heidelberga, ki je znan kot univerzitetno mesto, saj je bila tukaj prva univerza, ustanovljena že v 14. stoletju. Pot nas je najprej peljala do mosta, ki nam je omogočil prelep razgled na stari del mesta. Zatem smo se povzpeli na tamkajšnji renesančni grad, ki nas je prevzel s svojo podobo. Tam smo si ogledali tudi grajski apotekarski muzej. Ker pa nam čas ni bil naklonjen, smo morali pohiteti na avtobus, ki nas je odpeljal v vodilni evropski laboratorij za temeljne raziskave molekularne biologije (EMBL). Po registraciji na konferenco z naslovom “Infectious Diseases: Past, Present and Future” se je začel program, ki je bil razdeljen na štiri seje. Na prvi smo izvedeli nekaj več o epidemijah v zgodovini človeštva, bolj natančno o razvoju nalezljivih bolezni ter o evolucijski zgodovini mikrobov.
Po kratkem premoru za »kafetkanje« smo se poglobili v probleme znanosti ter izvedeli, kaj lahko pričakujemo v prihodnje. Najbolj so nas presenetili odgovori na vprašanje: “Zakaj je vedno več ljudi odpornih na antibiotike?” Dan se je bližal koncu in sledila je le še večerja. Zadnji dan smo se na EMBL odpravili v zgodnjih jutranjih urah, saj se je tretja seja začela že ob devetih zjutraj. Predavanja v tem sklopu so bila namenjena predvsem družbenemu področju. Debata se je vrtela predvsem okrog cepljenja. Po končani konferenci smo dobili možnost ogleda kampusa ter laboratorija, v katerem izvajajo poskuse na živalih. Na koncu pa so nam predstavili še EMBL kot ustanovo in kot organizacijo.
Sledila je dolga pot domov, med katero smo imeli čas za izmenjavo mnenj in vtisov. Večina se nas je konference udeležila predvsem zaradi dejstva, da nam je sama tematika pri srcu in smo si želeli izvedeti nekaj več na naravoslovnem področju, kar nam bo mogoče koristilo tudi, ko bomo (v bližnji prihodnosti) sedeli za univerzitetnimi klopmi. Vsi smo mnenja, da nam je konferenca razširila obzorja in je izkušnja, ki jo bi vsak izmed nas še enkrat ponovil.
Elena Koradin in Nika Kodelja, 4. b
