ERASMUS+ mobilnosti bogatijo življenja in širijo obzorje tudi dijakom naše šole 2022–23

V začetku novembra smo zaključili letošnji projekt Erasmus+ mobilnosti v praktičnem izobraževanju in usposabljanju. 25 dijakinj programa SSI-Predšolska vzgoja je izkusilo dvotedensko opravljanje prakse v portugalskih in španskih vrtcih. Spoznavale so drugačno kulturo in navade ter utrdile poklicno kompetentnost in timski duh. Zagotovo je bila to zanje nepozabna življenska izkušnja. Koordinatorka Erasmus+ mobilnosti na šoli, Karmen Lemut, je zbrala zapise dijakinj, udeleženk erazmovanja.

GALERIJA MOBILNOSTI

Portugalska, 13 udeleženk, spremljevalka: Mateja Ceket Odar, prof. 

Španija, 14 udeleženk, spremljevalka: Tina Vrčon, prof. 

Priprave na mobilnost v šoli so mi pomagale pri premagovanju mojih strahov in skrbi pred odhodom v Španijo. Dobili smo podrobne informacije o potovanju in bivanju v tujini. V času priprav smo imeli tudi 10 urni tečaj španščine. Bila sem navdušena, ker sem pred izvedbo mobilnosti lahko  na daljavo poklepetala s koordinatorjem, ki nas je v Valenciji z veseljem sprejel. Že v šoli smo bili seznanjeni s časovnico, tako sem si lažje predstavljala kakšno bo moje dvotedensko življenje v tujini, ki sem ga nestrpno čakala. Nika Novak, 4.d

Elizabeta Kobal, 3.e je razmišljala o trajnostnem pristopu na potovanjih: »Pri letalskih prevozih se zrak zelo onesnažuje, kar ogroža naš planet. A ker take posebne izkušnje kljub vsemu ni za zamuditi, moramo naredili nekaj koristnega za okolje na drugačen način. Zelo mi je mar za podnebne spremembe in onesnaževanje, zato sem na potovanju naredila kar se da malo smeti. Smeti sem tudi ustrezno ločevala. S seboj sem vzela vrečke za ponovno uporabo in le te uporabljala pri vsakodnevnih nakupih. Poskrbela sem, da se hrane ni zavrglo, temveč se jo je raje podarilo brezdomcem.

»V Španijo sem si od nekdaj želela iti. Pogosto poslušam španske pesmi, gledam španske telenovele, od koder vem, da tam bivajo srčni ljudje. In želja se mi je uresničila. Prvič sem letela z letalom, kar je bilo čudovito. Proti koncu mobilnosti sem začutila domotožje. Od doma sem že bila po dva tedna, vendar nikoli tako daleč. Družino so nadomestile moje sostanovalke. Skupaj smo se naučile življenja v veliki skupini, potrpežljivosti, medsebojne pomoči in še mnogo drugega. Bile smo lep tim. Pripadna timu sem se počutila, ko sem povedala svoje mnenje in so me dekleta poslušala. To je zelo pomembno. » Eva Lekan, 4.č

Ivana Marussi, 3.č si je zapomnila veličastnost portugalskih mest iz starega reka, ki pravi: v Lizboni se poje in pleše, v Coimbri se študira, v Portu se dela, v Bragi se moli. Popoldneve in večere sem izkoristila za raziskovanje Brage. Povedali so mi, da je v Bragi okrog 50 cerkva. Pročelja hiš krasijo barvne keramične ploščice »azulejos«. Prijetno se je bilo sprehajati po ulicah, ki so delovale zapuščene, nato pa kar naenkrat zagledam hiše s ploščicami različnih vzorcev, ki so ulico takoj polepšale.  Zanimive so tudi tamkajšnje vremenske razmere. Obvezni del jesenske prtljage sta dežnik in dežni plašč. Prve dni sta bila pomembnejša od telefona in denarja. Vreme se je spreminjalo iz minute v minuto. Na dan brez dežja je bila Braga drugačna. Ulice in trgi so bili polni smeha in dobre volje.

Lea Krapež, 4.e je naredila primerjavo o vzgojnih pristopih v vrtcu: “Slovenski vrtci imajo veliko kotičkov in igrač. V španskem vrtcu je bila igralnica prazna, tam so imeli otroci tudi garderobo. Igrače so imeli pospravljene v omari. Ko je bil čas za prosto igro, je vzgojiteljica dala na sredino igralnice eno vrsto igrač, npr. kocke, plastične dojenčke, knjige in igrali so se le s tistim, kar so takrat imeli na voljo. Z vzgojiteljico sva se sporazumevali v angleškem jeziku. Med mobilnostjo sem imela rojstni dan. Vzgojiteljica me je presenetila z okrašeno igralnico, voščilom in tortico. Tega praznovanja ne bom nikoli pozabila. Španci so izjemno prijazni. Pri nas je navada dati roko, ko se spoznaš, pri njih dobiš poljub na vsako lice. V vrtcu sem pogosto zapela kakšno slovensko pesmico in ob njej tudi zaplesala z otroki. Otrokom in vzgojiteljicam so bile slovenske pesmi zelo všeč.”

Eva Koren iz 4.e pa je povedala: Vzgojiteljica me je spodbujala, da sem se z otroki pogovarja angleško. Naučila sem se tudi nekaj španskih besed. Zapomnila sem si zanimivo dejavnost, ki jo je izvedla vzgojiteljica. Na velikem listu papirja so otroci barvali le z eno bravo in pri tem uporabljali samo roke in noge. V španskih vrtcih otroci od doma prinesejo svojo malice. V skupini je 8 otrok s katerimi dela ena vzgojiteljica. Vsi vrtčevski oddelki kosijo v skupnem prostoru. Tudi počitek imajo otroci v skupnem prostoru. Zapomnila sem si drugi dan, ko sem vstopila v igralnico, so otroci utihnili. Bilo je nenavadno. Kasneje mi je vzgojiteljica povedala, da so jo otroci prejšnji dan vprašali, kam sem odšla. Odgovorila jim je, da sem odšla, ker so preveč kričali. Ker me niso hoteli preplašiti, so poskusili biti tišji.”

Delo v vrtcu je Maji Renčelj iz 3.č postavilo zanimive izzive. “Med pripravami smo imele erazmovke krajši tečaj portugalščine. Znanje smo koristno uporabile tudi v vrtcih. Največja ovira je bila komunikacija, saj vzgojiteljice niso znale skoraj nič angleško. Zato je bil internetni prevajalnik koristen pomočnik. Bila sem v skupini prijetnih otrok, ki so se obnašali tako kot njihova vzgojiteljica: bili so veseli, sočutni in umirjeni. Prakso sem opravljala v javnem vrtcu, z otroki starimi od 3 do 5 let. Zraven je bila osnovna šola do tretjega razreda. V vrtcu imajo dnevno rutino, ki se nekoliko razlikuje od rutine v slovenskih vrtcih. Vsi otroci se zberejo v večjem prostoru, kjer imajo prižgano televizijo. Potem gredo skupaj v igralnice, kjer pojedo malico. Nato pričnejo z vodeno dejavnostjo. Pripravljali so se na petkov jesenski sejem. Na sejmu sem kupila bučno marmelado, ki jo je pripravila moja skupina otrok. Tudi sama sem izvedla dejavnost. V krogu smo skupaj zapeli pesem Moj klobuk ima tri luknje v portugalščini in v slovenščini. Ko sem pela v slovenščini me je vzgojiteljica posnela in tudi sama poskušala zapeti v slovenščini. Povedala sem ji, da v Sloveniji pojemo o klobuku s tremi luknjami in ne o klobuku s tremi rogovi kot v portugalščini, kar se ji je zdelo smešno. Zanimivo je tudi, da otroci nimajo popoldanskega počitka. Nekateri zaspijo kar na tleh, med gledanjem risank. Otroci so lahko v vrtcu od 7.00 do 19.00 ure, skupaj je to 12 ur, kar se zdi absolutno preveč.”

Otroci so kmalu spoznali, da ne govorim njihovega jezika, zato so si pomagali s kretnjami. Naučila sem jih nekaj slovenskih besed, ki so se jim zdele smešne in težko izgovorljive. V skupini je bila tudi deklica, ki je govorila in razumela samo angleško. Vzgojiteljice so se z njo pogovarjale le špansko, zato jih deklica ni razumela. Hitro se je navezala name. V vrtcu sem se predstavila s plakatom. Povedala sem od kod prihajam in kateri so moji hobiji. Otroci so me z veseljem poslušali in mi postavili nekaj vprašanj.  Zoja Volk, 3.e

Veronika Furlan, 3.č je opredelila izkušnjo svoje mobilnosti v pomembnih besedah: SAMOSTOJNOST: sama sem si morala organizirati čas; koliko denarja porabiti za hrano, spominke in pdb. Okrepila sem JEZIKOVNE KOMPETENCE: Pogovarjala sem se v angleščini. Nekaj besed sem se naučila tudi po špansko; PRILAGAJANJE: Bivanje v Španiji je drugačno kot doma; bivanje s še 6 osebami v tujini brez staršev, delo v vrtcu kjer govorijo le špansko in malo angleško; SAMOZAVEST: Sprejela sem odločitev, da bom odšla na dvotedensko mobilnost v tujino, daleč od družine. NOVE IZKUŠNJE: prvič sem letela z letalom in bila toliko časa od doma in družine; sklenila sem nova poznanstva, izkusila sem delo v španskem vrtcu, ki je drugačno kot v slovenskih.

Nastja Štrancar, 3.č tovrstno obliko opravljanja prakse priporoča prav vsakemu dijaku. “Na mobilnosti nisem le opravila prakse in spoznala Portugalsko. Poleg tega sem pridobila veliko mero samostojnosti in iznajdljivosti. Nisem se učila le dela s predšolskimi otroki temveč tudi sodelovanja in oteženega komuniciranja, kar me je prisililo do tega, da sem se naučila osnov novega jezika. Vsekakor je mobilnost veliko več kot samo opisane dejavnosti. Da ti veliko novih veščin in izkušenj, ki so v življenju zelo pomembne.” 

Hvaležna sem, da Evropska komisija in Erasmus+ program ter naša šola, omogočajo, da se dijaki učimo v tujini in pridobimo veliko izkušenj na področju dela in življenja. Postavljeni smo pred različne situacije, veliko se naučimo in sklepamo nova prijateljstva. Te dni sem res uživala. Spoznala sem, da z voljo, trudom in prijaznostjo lahko dosežemo kar si zares želimo, pove Rebeka Lampe, 3.č. Pridružuje se ji Nika Makuc, 3.e, ki je vedela, da evropska unija nudi mladini spodbude na različnih področjih, a zdaj se je šele zavedla, da je to kar ponuja, res velikodušno. »To mobilnost sem izkusila na račun Erasmus+ programa, na katerega se že več let naša šola uspešno prijavlja. Za to izkušnjo sem neizmerno hvaležna, ker z družino nismo nikoli potovali, a je potovanje po svetu moja velika želja. Mislim, da se je ta želja z izkušnjo mobilnosti samo še povečala. Nikoli je ne bom pozabila, saj pomeni začetek mojih potovanj v življenju.«

Tijana Majstorović, 4.d sporoča bodočim erazmovcem, naj se mobilnosti le udeležijo. Pisanje življenjepisa in motivacijskega pisma ni niti malo tako zahtevno, kot je celotna mobilnost lahko super izkušnja. Z mobilnostjo skleneš nove prijateljske vezi, spoznaš kulturo in način življenja ljudi v drugi državi, se izobražuješ in pridobiš veliko znanja, ki ti bo v prihodnosti prišlo zelo prav. Velik plus pa je ta, da je celotna izkušnja brezplačna. Zakaj bi takšno priložnost zamudil? 

Share on FacebookShare on Google+