Dijaki in dijakinje 1. letnika Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina smo to šolsko leto sodelovali z Domom starejših občanov Ajdovščina. Z njimi smo preživeli prav posebne trenutke. Decembra smo izdelovali novoletne okraske in okrasili njihovo novoletno drevesce, prav tako smo v njihovi družbi uživali in ustvarjali v velikonočnem času, saj smo izdelali velikonočne butarice, s katerimi so si okrasili sobe. Naše zadnje srečanje pa je bilo prav posebno. Z oskrbovanci doma smo odšli na izlet po Ajdovščini, ki smo ga zaključili, kot se letnemu času pritiče: s sladoledom.
Sama sem bila prvič udeležena v takem medgeneracijskem sodelovanju in sem bila najprej precej skeptična. Porajala so se mi vprašanja kot: Kaj naj najstniki sploh počnemo med starejšimi ljudmi? Kako, kaj in o kateri temi naj se pogovarjamo? Si bodo sploh želeli naše družbe?
Vse odgovore sem dobila že ob prvem skupnem druženju. Pogovor je hitro stekel. Oskrbovanci so nam pripovedovali o svojih družinah, otroštvu in prigodah, povprašali so, kaj počnemo, kaj nas zanima … To, da si želijo naše družbe, pa je bilo tudi več kot očitno. Naše druženje jim je privabilo nasmeh in videti je bilo, da so srečni ter zadovoljni, da smo prišli in jim polepšali dan.
Naše junijsko srečanje nas je poučilo še o marsičem. Spoznali smo, da je potiskanje vozičkov po ajdovskih pločnikih in ulicah fizično naporno, da starejši potrebujejo pomoč tudi pri držanju skodelice, predvsem pa nas je pretreslo spoznanje, da marsikateri od stanovalcev že leta ni bil v mestu. Potrebno bi bilo večje število tovrstnih obiskov prostovoljcev.
Prav ti prizori dokazujejo, da bi moralo biti v tako sodelovanje vključenih veliko več otrok. Tako bi izkusili, kako lepo je, če nekomu podariš kanček svoje pozornosti, morda le nasmeh in čas ter mu s tem polepšaš dan. Sama sem bogatejša za to izkušnjo.
Taša Ličen, 1. b
Več v GALERIJI.